|
NA LISTI Od 04.8.2010.g. /
LISTED SINCE August 4th, 2010 among leading European magazines:  |
All Rights Reserved
Publishers online and owners: Peter Tase and Sabahudin Hadžialić, Whitefish Bay, WI, United States of America MI OBJEDINJUJEMO RAZLIČITOSTI... WE ARE UNIFYING DIVERSITIES |
 |
ART - Magična projekcija 1980-83, Stane Jagodič, Ljubljana, Slovenia
|
|
DOM IN SVET
SVET IN DOM
25. September – 15. December, 2020, Pasaža Nebotičnika, Ljubljana
V času, ko se je zgodilo nepredstavljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom&svet in svet&dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo bili vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet).
Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tem apokaliptičnem letu 2020, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.
Razstava je prodajna; ne gre le za odziv na koronsko krizo (v kateri so nekatera področja našega življenja pač bolj prizadeta kot druga), ampak v veliki meri za spodbujanje zavesti, da bi se tudi pri nas doma v sodobno, sočasno umetnost začelo vlagati. "Ne" domačijskosti, "ja" domačemu in podpora lokalnemu.
Vsa razstavljena dela so naprodaj, ceno so določili umetniki sami.
Umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Nataša Berk, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Brad Downey, Vadim Fishkin, Meta Grgurevič, Ištvan Išt Huzjan, Duša Jesih, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Tina Konec, Danilo Milovanović, Alen Ožbolt, Iza Pavlina, Mark Požlep, Marko Pogačnik, Romeo in Julija, Ron Preinfalk, Luka Savić, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, Andrej Škufca, Nika Špan, Helena Tahir, Roman Uranjek, Aleksandra Vajd, Tadej Vaukman, Borut Vogelnik, Nana Wolke
Kuratorja: Hana Ostan Ožbolt, Roman Uranjek
Produkcija: Jaka Prijatelj (Carniola Antiqua), Leon Pogelšek (Galerija Kos)Asistentka: Neža Lukančič
Design: Lea Topolovec
Razstava poteka v pasaži nebotičnika ob 25. obletnici privatne Galerije Anonimus, ki je v Ljubljani delovala med 1995 in 1998.
V letu 2021 bo razstava gostovala v Studiu UGM.
SVET IN DOM
25. September – 15. December, 2020, Pasaža Nebotičnika, Ljubljana
V času, ko se je zgodilo nepredstavljivo in se je kolesje sveta nenadoma zaustavilo, si dom&svet in svet&dom še nikoli nista bila hkrati tako blizu in tako daleč.
Skupinska razstava brez osrednje teme je ad hoc odziv na ta vmesni, čudno nepredvidljivo-neobvladljivi čas, ko smo bili vsi skupaj, a vsak zase (doma in v svetu) ter ko je vizualna umetnost bivala predvsem virtualno.
Razstava predstavlja dela 31 vodilnih umetnic in umetnikov vseh generacij, ki delujejo v našem lokalnem (domačem) prostoru, iz njega izhajajo ali uhajajo (v svet).
Njeno izhodišče je serija grafik (natančneje: grafičnih listov) iz konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. Danes, v tem apokaliptičnem letu 2020, so v vsako posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki.
Razstava je prodajna; ne gre le za odziv na koronsko krizo (v kateri so nekatera področja našega življenja pač bolj prizadeta kot druga), ampak v veliki meri za spodbujanje zavesti, da bi se tudi pri nas doma v sodobno, sočasno umetnost začelo vlagati. "Ne" domačijskosti, "ja" domačemu in podpora lokalnemu.
Vsa razstavljena dela so naprodaj, ceno so določili umetniki sami.
Umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Nataša Berk, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Brad Downey, Vadim Fishkin, Meta Grgurevič, Ištvan Išt Huzjan, Duša Jesih, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Tina Konec, Danilo Milovanović, Alen Ožbolt, Iza Pavlina, Mark Požlep, Marko Pogačnik, Romeo in Julija, Ron Preinfalk, Luka Savić, Maruša Sagadin, Maja Smrekar, Andrej Škufca, Nika Špan, Helena Tahir, Roman Uranjek, Aleksandra Vajd, Tadej Vaukman, Borut Vogelnik, Nana Wolke
Kuratorja: Hana Ostan Ožbolt, Roman Uranjek
Produkcija: Jaka Prijatelj (Carniola Antiqua), Leon Pogelšek (Galerija Kos)Asistentka: Neža Lukančič
Design: Lea Topolovec
Razstava poteka v pasaži nebotičnika ob 25. obletnici privatne Galerije Anonimus, ki je v Ljubljani delovala med 1995 in 1998.
V letu 2021 bo razstava gostovala v Studiu UGM.
28.01.2019
Stota obletnica SNG Maribor
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_34...28.01.2019.pdf |
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_34...28.01.2019.doc |
22.12.2018
34. Knjižni sejem 2018 je bil živ
|
| ||||
23.11.2018
Kipar, ki me spominja na kreativnega Don Kihota
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_32...23.11.2018.doc |
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_32...23.11.2018.pdf |
26.10.2018
53. BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU
|
| ||||
---------- Forwarded message ---------
From: Stane Jagodič
Date: čet, 11. lis 2018. u 11:50
Subject: V VEDNOST
To:
Brezdušni kapitalizem in liberalizem
V obdobju samoupravnega socializma so slovenski samostojni umetniki: slikarji, grafiki, kiparji in multimedijski ustvarjalci živeli v dokaj primernih socialnih razmerah, medtem ko v sedanjem kapitalistično-liberalističnem času pretežno životarijo. No, zveze in poznanstva nudijo izbrancem tudi normalno preživetje.
V obdobju socializma so direktorji mnogih tovarn sponzorirali številne razstave, kataloge, monografije in sistematično odkupovali likovna dela za opremo poslovnih prostorov. Podobno so ravnali predstojniki različnih republiških in občinskih ustanov. Po osamosvojitvi Slovenije se je ta plemenita praksa končala, hkrati pa so žal, propadle mnoge prodajne galerije, kar je dodatno prizadelo ustvarjalce.
Novodobni direktorji in novopečeni milijonarji (z nekaj izjemami) žal nimajo do likovne umetnosti prave afinitete, še manj do vizualne satire. Njim je največja svetinja denar, pretežno pa poveličujejo in sponzorirajo razvpite športne spektakle, estradne norčije in rumeni tisk.
Podoben odnos so imeli do danes tranzitni politiki, zato je stranka LDS v času svojega vladanja ukinila izjemne pokojnine, katere so se dolga desetletja podeljevale zaslužnim umetnikom. Stranka SDS jih je v obdobju svoje vladavine modro obnovila, naslednja koalicija SD pa brezbrižno ukinila. In to z javnim pompom ter sklepanjem, da bi lahko takratnih 8 izbranih umetnikov, ki jih je izbrala strokovna komisija pri ministrstvu za kulturo, lahko ogrozilo državni proračun. In peščica izbranih umetnikov je paradoksalno ostala praznih rok, pri mizerni pokojnini. Tranzicijski politiki so tudi prispevali k ukinitvi renomiranega humorističnega časopisa “Pavliha” in perfidno onemogočili nadaljevanje angažirane manifestacije ”slovenski trienale satire in humorja Aritas-satirA”, ki je celo v tujini požel spodbudne pohvale. Če se vrnemo zgolj k vizualnemu ustvarjanju, hitro ugotovimo, da je bilo v času prejšnjega režima tudi reklamno oglaševanje premišljeno, estetsko uglašeno. Takratni reklamni panoji so bili smiselno razvrščeni, krasili so jih plakati z bogato simboliko in dognano estetiko. Njihovi avtorji so bili vrhunski grafični oblikovalci s primerno strokovno izobrazbo. Žal pa smo danes priča zmedeni, pretežno kičasti produkciji, ki onesnažuje urbano in naravno okolje. Kakšen absurd, celo narezana prašičja salama ter kurja bederca krasijo površino mestnega avtobusa, kar pomeni žalitev potnikov in potrošnikov. Da pri tem absurdu ne omenimo naivnih vsiljivih TV reklam, kompozicijsko in barvno skrajno nasičenih scenografij, grdo pokracanih železniških vagonov, nesramno počečkanih fasad in urbane infrastrukture. Podobno je z oblačenjem, “frizerijo”, tetoviranjem, aranžiranjem izložb itd. Videti je, da je kič oblikovalcem, trgovcem in potrošnikom zlezel pod kožo. Tako smo priča primitivnemu kreiranju, ki je nasičeno z divjo barvitostjo in v nasprotju s poduhovljeno harmonijo.
Je naivno, da od nove vlade pričakujemo, da bo postopoma začela reševati v nebovpijočo vizualno anarhijo, ki se je zagrizla v vse pore življenja?
Samopašnim oblastnikom v Evropski uniji, ki ne premore niti ministra za kulturo, žal ni smiselno postaviti enakega vprašanja.
Stane Jagodič, Kunaverjeva 12, 1000 Ljubljana
DELO, Prejeli smo, 9. oktober 2018
Stane Jagodič
Kunaverjeva 12, 1000 Ljubljana
www.stane-jagodic.com
25.9.2018.
100 let baleta in opernega orkestra Ljubljana
|
| ||||
25.9.2018.
VINO IN TRTA OD TALMUDA DO 12 STOLETJA
kratka zgodovina
|
| ||||
ROJEVANJE NOVE MLADE VLADE
Behemot ali dolgi parlament
|
| ||||
J.M. Kadmus
IZVOLJENCI LJUDSTVA ALI ZMAGOVALEC POSTANE SREČNI PORAŽENEC
|
| ||||
J.M.Kadmus
DRUGA GODBA -34. FESTIVAL DRUGAČNE GLASBE OD 14-27.5. 2018
|
| ||||
J.M. Kadmus
ROK UPORABE JIM JE POTEKEL
|
| ||||
Primahuni, puhloglavci in votli ljudje*= The Haallow Men(y) ...*
|
| ||||
J. Mrkalj - Kadmus
100 obletnica narodne galerije v Ljubljani
|
| ||||
J. Mrkalj - Kadmus
Premio Europa režiserju, Jerneju Lorenciju
|
| ||||
J. Mrkalj. Kadmus
|
| ||||
J. Mrkalj. Kadmus
BALKANSKO PREBAVLJANJE HAGA
|
| ||||
J. Mrkalj Kadmus
Ljubljana, 8-19. 11. 2017
|
| ||||
J. Mrkalj Kadmus
Borštnikov prstan 2017 igralki, Saši Pavček
|
| ||||
Letter of our Deputy Editor in chief of DIOGEN pro culture magazine, Stane Jagodič,
published in DELO (7.10.2017) and the reflections on it
Quo vadis, Evropa ?
Bruseljski EU parlament daje velik pomen gospodarski rasti, katera pa bo slej ko prej izvotlila planet Zemljo in s potresi ter poplavami odplaknila človeštvo, floro in favno. V parlamentu je tudi veliko bančnega žongliranja, licenčnega izigravanja, sankcijskega zaostrovanja, strankarskega prerivanja, nazorskega vsiljevanja, begunskega mešetarjanja,... žal pa je zelo malo govora o duhovnem stanju evropske populacije, katero že opazno najeda destrukcija, nihilizem. In to Evropo, ki je svetovni zgodovini prispevala najpomembnejša kulturno-umetniška obdobja, od antike preko romanike, gotike, renesanse do moderne. Tudi demokracija se je pričela uveljavljati v starih Atenah in to krepko pred našim štetjem. In stanje v Grčiji – EU v letu 2017 ?
V zadnjem takoimenovanem globalistično-tranzicijskem obdobju pa se je demokracija opazno prelevila v anarhijo ter morala v amoralnost. Je pa paradoksalno, da se anarhisti v prepričevanju svojih zahtev vselej kitijo z demokracijo. Bog Kapital, ki je zasejal potrošniško miselnost, si mane roke. S politiko "Kruha in iger! " je omrežil široke množice, kar je privedlo do duhovnega, vizualnega ter zvočnega nasilja. Droga, alkohol, tobak in prehitra vožnja so zasužnjili nemočna bitja, jih pognali v kriminal, ki polni črne kronike o nasilju, posilstvih, umorih in samomorih. Razum se je torej transponiral v norost, ki se manifestira z grozljivimi, nedojemljivimi dejanji.
Sodoma in Gomora se torej dogaja tudi danes na evropski celini, kjer se vrstijo nedojemljivi pojavi, skregani s človeškim dostojanstvom: militantnost, preklinjanje, eko vadalizem, piromanija, pedofelija, erotični odnosi z živalmi, ki se množično širijo po hudo utesnjenih mestnih soseskah. Smo že priča javnemu poljubljanju psov na smrček-jezik in to s strani staršev, kar seveda ugaja nezrelelemu otroku, posledice pa so lahko porazne. Tudi zdravstvene! Ljubezen do domačih živali je sprejemljiva, vendar mora imeti določene omejitve. Papež Frančišek ima rad živali, vendar je proti vsakršnemu trpinčenju, v preteklosti pa je ponovil Kristusovo opozorilo: "Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom!" Ob tem izreku se spomnimo na revne južnoameriške favele, afriško lakoto, lačne begunce in seveda na sodobno beraštvo na ulicah evropskih mest.
Tudi današnja moda daje prednost kičastim oblačilom: vsaj sto barvno kričavih rož na ženski bluzi in primitivna motivika na moški majici, kar zamegli fizionamijo telesa in obraza. Grdo pokracane šolske torbice pa srečujemo v vseh hudo nasičenih prodajalnah. Tudi divje pobarvani lasje, v razponu od plave, oranžne do zelene barve so popolnoma skregani s harmonijo narave. Spoštovanje naravne danosti in kultivirane urbane sredine se očitno izgublja, zato smo prepogosto priča demoliranju objektov in čečkanju po privatnih ter javnih površinah. Celo zgodovinsko zaščiteni objekti, javno kiparstvo in nagrobni spomeniki so večkrat ogroženi od vandalov. Počečkane vlakovne kompozicije spominjajo na drveče kičaste torte, ki vizualno kvarijo naravno lepoto krajine. Na nekaterih zidovih odobrenih od mestnih služb se sicer najdejo dovolj harmonični grafiti, kracanje vsepovprek pa predstavlja anarhijo in končno kaznivo dejanje. Je pa zanimovo, da se najbolj kričavi grafiti nezadržno selijo na človeško kožo, v obliki primitivne tetovaže, tatujev, kar pogosto deluje odvratno in predstavlja skrunitev površine zdravega telesa. Celo otroke v vrtcih, šolah in ambulantah brez dovoljenja staršev štampiljkajo in kitijo s kičastimi simboli. Da s črnimi flomastri nasilno počečkane maturanke ne omenjamo. Rek "Zdrav duh v zdravem telesu" tudi za športnike ne vzdrži več, saj se nekateri igralci ponašajo s primitivnimi tetovažami, kar slabo vpliva na mladino.
Vsemogočni bog Kapital pa se kiti tudi z vsiljivim oglaševanjem, ki urbano sredino posiljuje z odvratnimi oglasi, ki kvarijo estetsko uglašeno mestno arhitekturo in idilično krajino. V nekaterih evropskih mestih je oglaševanje, plakatiranje zajelo celo mestne avtobuse, ki spominjajo na zatohle bunkerje, kjer se starejša generacija slabo znajde in težko zazna svojo izstopno postajo. Tudi turisti so omreženi z gostim rastrom oglasov in tako prikrajšani za ogled urbanih in neurbanih panoram. Javna prevozna sredstva so tudi pokazatelj bontona mladine do starejše generacije. Žal je bonton pri mladih pretežno poniknil in ljubezen do praznega stola ter mobitela narasla.
Ob tem dekadentnem stanju pa bi morali nujno odpreti oči in srce evropski- bruseljski poslanci, njihovo vodstvo, vse vlade evropske unije, mestni funkcionarji, cerkvene skupnosti, varnostne službe, vzgojitelji, prosvetni delavci, zdravstvene ustanove, psihologi, sociologi in starševske organizacije, tudi kulturniki, uredniki in novinarji, da ne bo prepozno.
Stane Jagodič, Ljubljana
Bruseljski EU parlament daje velik pomen gospodarski rasti, katera pa bo slej ko prej izvotlila planet Zemljo in s potresi ter poplavami odplaknila človeštvo, floro in favno. V parlamentu je tudi veliko bančnega žongliranja, licenčnega izigravanja, sankcijskega zaostrovanja, strankarskega prerivanja, nazorskega vsiljevanja, begunskega mešetarjanja,... žal pa je zelo malo govora o duhovnem stanju evropske populacije, katero že opazno najeda destrukcija, nihilizem. In to Evropo, ki je svetovni zgodovini prispevala najpomembnejša kulturno-umetniška obdobja, od antike preko romanike, gotike, renesanse do moderne. Tudi demokracija se je pričela uveljavljati v starih Atenah in to krepko pred našim štetjem. In stanje v Grčiji – EU v letu 2017 ?
V zadnjem takoimenovanem globalistično-tranzicijskem obdobju pa se je demokracija opazno prelevila v anarhijo ter morala v amoralnost. Je pa paradoksalno, da se anarhisti v prepričevanju svojih zahtev vselej kitijo z demokracijo. Bog Kapital, ki je zasejal potrošniško miselnost, si mane roke. S politiko "Kruha in iger! " je omrežil široke množice, kar je privedlo do duhovnega, vizualnega ter zvočnega nasilja. Droga, alkohol, tobak in prehitra vožnja so zasužnjili nemočna bitja, jih pognali v kriminal, ki polni črne kronike o nasilju, posilstvih, umorih in samomorih. Razum se je torej transponiral v norost, ki se manifestira z grozljivimi, nedojemljivimi dejanji.
Sodoma in Gomora se torej dogaja tudi danes na evropski celini, kjer se vrstijo nedojemljivi pojavi, skregani s človeškim dostojanstvom: militantnost, preklinjanje, eko vadalizem, piromanija, pedofelija, erotični odnosi z živalmi, ki se množično širijo po hudo utesnjenih mestnih soseskah. Smo že priča javnemu poljubljanju psov na smrček-jezik in to s strani staršev, kar seveda ugaja nezrelelemu otroku, posledice pa so lahko porazne. Tudi zdravstvene! Ljubezen do domačih živali je sprejemljiva, vendar mora imeti določene omejitve. Papež Frančišek ima rad živali, vendar je proti vsakršnemu trpinčenju, v preteklosti pa je ponovil Kristusovo opozorilo: "Ni prav jemati kruha otrokom in ga metati psičkom!" Ob tem izreku se spomnimo na revne južnoameriške favele, afriško lakoto, lačne begunce in seveda na sodobno beraštvo na ulicah evropskih mest.
Tudi današnja moda daje prednost kičastim oblačilom: vsaj sto barvno kričavih rož na ženski bluzi in primitivna motivika na moški majici, kar zamegli fizionamijo telesa in obraza. Grdo pokracane šolske torbice pa srečujemo v vseh hudo nasičenih prodajalnah. Tudi divje pobarvani lasje, v razponu od plave, oranžne do zelene barve so popolnoma skregani s harmonijo narave. Spoštovanje naravne danosti in kultivirane urbane sredine se očitno izgublja, zato smo prepogosto priča demoliranju objektov in čečkanju po privatnih ter javnih površinah. Celo zgodovinsko zaščiteni objekti, javno kiparstvo in nagrobni spomeniki so večkrat ogroženi od vandalov. Počečkane vlakovne kompozicije spominjajo na drveče kičaste torte, ki vizualno kvarijo naravno lepoto krajine. Na nekaterih zidovih odobrenih od mestnih služb se sicer najdejo dovolj harmonični grafiti, kracanje vsepovprek pa predstavlja anarhijo in končno kaznivo dejanje. Je pa zanimovo, da se najbolj kričavi grafiti nezadržno selijo na človeško kožo, v obliki primitivne tetovaže, tatujev, kar pogosto deluje odvratno in predstavlja skrunitev površine zdravega telesa. Celo otroke v vrtcih, šolah in ambulantah brez dovoljenja staršev štampiljkajo in kitijo s kičastimi simboli. Da s črnimi flomastri nasilno počečkane maturanke ne omenjamo. Rek "Zdrav duh v zdravem telesu" tudi za športnike ne vzdrži več, saj se nekateri igralci ponašajo s primitivnimi tetovažami, kar slabo vpliva na mladino.
Vsemogočni bog Kapital pa se kiti tudi z vsiljivim oglaševanjem, ki urbano sredino posiljuje z odvratnimi oglasi, ki kvarijo estetsko uglašeno mestno arhitekturo in idilično krajino. V nekaterih evropskih mestih je oglaševanje, plakatiranje zajelo celo mestne avtobuse, ki spominjajo na zatohle bunkerje, kjer se starejša generacija slabo znajde in težko zazna svojo izstopno postajo. Tudi turisti so omreženi z gostim rastrom oglasov in tako prikrajšani za ogled urbanih in neurbanih panoram. Javna prevozna sredstva so tudi pokazatelj bontona mladine do starejše generacije. Žal je bonton pri mladih pretežno poniknil in ljubezen do praznega stola ter mobitela narasla.
Ob tem dekadentnem stanju pa bi morali nujno odpreti oči in srce evropski- bruseljski poslanci, njihovo vodstvo, vse vlade evropske unije, mestni funkcionarji, cerkvene skupnosti, varnostne službe, vzgojitelji, prosvetni delavci, zdravstvene ustanove, psihologi, sociologi in starševske organizacije, tudi kulturniki, uredniki in novinarji, da ne bo prepozno.
Stane Jagodič, Ljubljana
REFLECTIONS
Spoštovana gospa Mojca, urednica
Hvala za hrabro objavo članka "Quo vadis, Evropa?", ki je bil deležen kar nekaj odmevov. Izbor vam pošiljam.
Prvi se mi je javil preko telefona Oskar Kogoj in se stoprocentno strinjal z napisanim. Kasneje se je oglasila tudi njegova žena Tatjana in dejala, da bi članek sodil na naslovno stran in to natiskan s krepkimi črkami. Tudi preko telefona sem prejel nekaj dobronamernih klicev, med katerim je bilo tudi nekaj plašnih odmevov. In to od tistih osebkov, ki so podvrženi zasebnemu bifejskemu kritizerstvu in nezmožni javnega angažiranega nastopa. Previdneži!
Me pa je v vaši včerajšnji rubriki zelo navdušil članek "Uničevanje fasad" sicer vašega imenitnega rednega dopisnika Hermana Graberja. Žal nimam njegovega maila, da bi mu čestital za angažirane, hrabre prispevke.
S pozdravi!
Stane
Stanko,
povsem dobro čutim tvoje ogorčenje nad dejstvi in opažanji, ki jih opisuješ. Kamorkoli se ozreš, vidiš krivico, nasilje, grabežljivost, nemarnost in pomanjkanje čuta za lepo in dobro. Bolj ko človek zori, bolj se mu odpira to čudenje, zgražanje in obsojanje. Tu delim s teboj tvoje občutke. Kljub najinim različnim potem imava oba skupni kompas in zemljevid, kako naj bi ta svet izgledal. In oba se menda po svoje trudiva, da bi to popravila: ti s svojim javnim umetniškim glasom, jaz z delom z otroki in družinami. Vendar je to seveda kaplja v morje. Morda je nekaj tolažbe v tem, da v tem nisva sama.
Si pa po tem že tudi premišljeval, kaj je krivo za tak nered? Poznava nosilce oblasti, poznava ljudi, ki odločajo, znani so krivci in voditelji. Sprašujem se namreč, ali ni v vseh teh gremijih in osebah nekaj narobe s pametjo, čutenjem in filozofijo, njihovo vero, upanji in ljubeznimi. Namreč, ko se za nekaj odločaš, ko izbiraš metode ravnanj, se odločaš po nekakšnih normah, vzgledih, optimalah, ki jih imaš v sebi, v glavi in srcu. Kako priti do tega notranjega kompasa, garmina, ki te vodi po dobrih in lepih poteh in pravičnih dejanjih? Tak notranji zemljevid si mara vsak ustvariti zase, da se v tem kaotičnem svetu ne izgubiš. Se ti ne zdi, da bi moral imeti vsak človek v sebi nek trden oprijem, iz katerega bi deloval? Kaj je tisto?
Po teh tvojih zadnjih interventih v DELU vidim, da si glas vpijočega v puščavi, vox clamantis in deserto bi rekli stari Latinci. Kaj lahko še storiš?
Obetajo se lepi jesenski dnevi, bodita dobro z Greto!
Franček
_____
Dragi Stane,
Čestitam za odlični prispevek in potrebno, tudi relevantno refleksijo. Večkrat sem sicer pomislil na ta problem, vendar zadeve ne bi mogel predstaviti in opisati na tako prepričljiv način, kot ti. Tu si ti »mojster« v vsakem pogledu!
Lep pozdrav iz Bologne in ostajava še naprej na zvezi ter pozorna na take in sorodne probleme tega časa, z upanjem, seveda, da se kaj »prime«, Rudi
_____
Stane, zelo direktno si povedal, kar muči tebe in še mnogo tvojih
somišljenikov.Čestitam ti za to, da ustvarjalno zbereš svoje misli,
jih dobro ubesediš in jih pogumno objaviš.
Strinjjam se z vsako tvojo povedjo in te vzpodbujam, da tudi v
prihodnje v imenu vseh nas odpiraš oči in opozarjaš.
Želim ti, da napišeš čim več podobnih kritik sodobne dekadentne družbe !
Metka
_____
Bral sem Tvoj članek Kam greš, Evropa? Prav pretresljivo in temeljito. V tej evropsko-azijsko-afriškem kotlu se meša večlončnica, ki jo bodo pojedle prihajajoče generacije. Razpad vseh etičnih vrednot zahteva tudi premislek o evropocentrizmu in amerikanizmuvsega sveta. Menda se je muslimanski svet naveličal, da mu poveljuje samo belček, kolonialni avropski civiliziranec, ki si je večinoma naropal premoženje po drugih deželah: Brazilija, Azija, eksotične dežele z naravnimi bogastvi. Grčija: Da, kdo jo je pritisnil ob zid? Nemške in druge velike banke. Poprašičevanje s potrošniško psihologijo? Kako se ji izogniti, brez TV in računalništva, MOBIJEV, kuge tega stoletja? Celodnevna gonja za denarjem, BOG KAPITAL. Zavest, da te jutri več ne bo, a danes užij vsako uro! Uporabi svoje lepe bližnjice, seksaj križkraž, telo je za telo-vadbo, to ni visok oltar NEDOLŽNOSTI. Posekaj te ideje! Kako? Bereš kaj sodobno lliteraturo? Poplava nasilja in seksa. Novi hedonizem in hladno ropanje bližnjika. Kaj storiti? Koliko pa je osveščenih, pametnih, ki ne sledijo temu toku in urokom, mistiki delnic in Kapitala? Začenja se v zibki - s plastičnimi ropotuljicami, nato z računalniki, osamo, odtujenostjo z mobiji. KUGA: Koncentracija ljudi v mestih. Smrt onesnažene Zemlje. .................
Ivan
_____
Stane
IZJEMNOOOOOOO.
Sem bral v Delu.
Upam, da bo to še komu dalo misliti. Zajel si večji del teh anomalij, ki so se razpasle v tej dobi. Saj so bili vsi časi vedno malo mimo, ta se mi zdi pa še nekaj posebnega. Hvala ti, da javno treseš (predebelo in že na pol suho) hruško z imenom, Evropa in Slovenija. Tudi sam se resno mnogokrat sprašujem kaj delajo poslanci v Evro parlamentu in kaj delajo NAŠI poslanci tam. Megle od megel. Pa dobro plačani!!! Pa tudi to se sprašujem KAM GREMO BREZ CILJA ...?
Srečno, Janez M
_____
Spoštovani,
zahvaljujem se za poslano besedilo.
Čestitke za zgoščen zapis o realnem stanju sedanje družbe.
Lep pozdrav
Nina
_____
Stane, prebral sem članek in upam, da ga bo tudi kdo od omenjenih in odgovornih… Lep pozdrav Tebi in Greti,
Božidar
_____
Pozdravljeni,
se popolnoma strinjam z napisanim.
In mislim, da največ lahko naredimo "ljudske množice", če smo/bomo za to in bomo stopile skupaj... Na Bruselj in vlade, mislim, ne moremo računati, ker so v največji meri same sebi namen.
Zato HVALA! za "izrečene" misli in pogum!
S spoštovanjem,
Vilma
______
Pozdravljeni Stane,
kako ste kaj? Berem vaše prispevke, ste zelo družbeno aktivni, celo angažirani - kar pa je prav in pohvalno; to ceni in podpira tudi precej ljudi moje generacije.
Dejan
Spoštovana gospa Mojca, urednica
Hvala za hrabro objavo članka "Quo vadis, Evropa?", ki je bil deležen kar nekaj odmevov. Izbor vam pošiljam.
Prvi se mi je javil preko telefona Oskar Kogoj in se stoprocentno strinjal z napisanim. Kasneje se je oglasila tudi njegova žena Tatjana in dejala, da bi članek sodil na naslovno stran in to natiskan s krepkimi črkami. Tudi preko telefona sem prejel nekaj dobronamernih klicev, med katerim je bilo tudi nekaj plašnih odmevov. In to od tistih osebkov, ki so podvrženi zasebnemu bifejskemu kritizerstvu in nezmožni javnega angažiranega nastopa. Previdneži!
Me pa je v vaši včerajšnji rubriki zelo navdušil članek "Uničevanje fasad" sicer vašega imenitnega rednega dopisnika Hermana Graberja. Žal nimam njegovega maila, da bi mu čestital za angažirane, hrabre prispevke.
S pozdravi!
Stane
Stanko,
povsem dobro čutim tvoje ogorčenje nad dejstvi in opažanji, ki jih opisuješ. Kamorkoli se ozreš, vidiš krivico, nasilje, grabežljivost, nemarnost in pomanjkanje čuta za lepo in dobro. Bolj ko človek zori, bolj se mu odpira to čudenje, zgražanje in obsojanje. Tu delim s teboj tvoje občutke. Kljub najinim različnim potem imava oba skupni kompas in zemljevid, kako naj bi ta svet izgledal. In oba se menda po svoje trudiva, da bi to popravila: ti s svojim javnim umetniškim glasom, jaz z delom z otroki in družinami. Vendar je to seveda kaplja v morje. Morda je nekaj tolažbe v tem, da v tem nisva sama.
Si pa po tem že tudi premišljeval, kaj je krivo za tak nered? Poznava nosilce oblasti, poznava ljudi, ki odločajo, znani so krivci in voditelji. Sprašujem se namreč, ali ni v vseh teh gremijih in osebah nekaj narobe s pametjo, čutenjem in filozofijo, njihovo vero, upanji in ljubeznimi. Namreč, ko se za nekaj odločaš, ko izbiraš metode ravnanj, se odločaš po nekakšnih normah, vzgledih, optimalah, ki jih imaš v sebi, v glavi in srcu. Kako priti do tega notranjega kompasa, garmina, ki te vodi po dobrih in lepih poteh in pravičnih dejanjih? Tak notranji zemljevid si mara vsak ustvariti zase, da se v tem kaotičnem svetu ne izgubiš. Se ti ne zdi, da bi moral imeti vsak človek v sebi nek trden oprijem, iz katerega bi deloval? Kaj je tisto?
Po teh tvojih zadnjih interventih v DELU vidim, da si glas vpijočega v puščavi, vox clamantis in deserto bi rekli stari Latinci. Kaj lahko še storiš?
Obetajo se lepi jesenski dnevi, bodita dobro z Greto!
Franček
_____
Dragi Stane,
Čestitam za odlični prispevek in potrebno, tudi relevantno refleksijo. Večkrat sem sicer pomislil na ta problem, vendar zadeve ne bi mogel predstaviti in opisati na tako prepričljiv način, kot ti. Tu si ti »mojster« v vsakem pogledu!
Lep pozdrav iz Bologne in ostajava še naprej na zvezi ter pozorna na take in sorodne probleme tega časa, z upanjem, seveda, da se kaj »prime«, Rudi
_____
Stane, zelo direktno si povedal, kar muči tebe in še mnogo tvojih
somišljenikov.Čestitam ti za to, da ustvarjalno zbereš svoje misli,
jih dobro ubesediš in jih pogumno objaviš.
Strinjjam se z vsako tvojo povedjo in te vzpodbujam, da tudi v
prihodnje v imenu vseh nas odpiraš oči in opozarjaš.
Želim ti, da napišeš čim več podobnih kritik sodobne dekadentne družbe !
Metka
_____
Bral sem Tvoj članek Kam greš, Evropa? Prav pretresljivo in temeljito. V tej evropsko-azijsko-afriškem kotlu se meša večlončnica, ki jo bodo pojedle prihajajoče generacije. Razpad vseh etičnih vrednot zahteva tudi premislek o evropocentrizmu in amerikanizmuvsega sveta. Menda se je muslimanski svet naveličal, da mu poveljuje samo belček, kolonialni avropski civiliziranec, ki si je večinoma naropal premoženje po drugih deželah: Brazilija, Azija, eksotične dežele z naravnimi bogastvi. Grčija: Da, kdo jo je pritisnil ob zid? Nemške in druge velike banke. Poprašičevanje s potrošniško psihologijo? Kako se ji izogniti, brez TV in računalništva, MOBIJEV, kuge tega stoletja? Celodnevna gonja za denarjem, BOG KAPITAL. Zavest, da te jutri več ne bo, a danes užij vsako uro! Uporabi svoje lepe bližnjice, seksaj križkraž, telo je za telo-vadbo, to ni visok oltar NEDOLŽNOSTI. Posekaj te ideje! Kako? Bereš kaj sodobno lliteraturo? Poplava nasilja in seksa. Novi hedonizem in hladno ropanje bližnjika. Kaj storiti? Koliko pa je osveščenih, pametnih, ki ne sledijo temu toku in urokom, mistiki delnic in Kapitala? Začenja se v zibki - s plastičnimi ropotuljicami, nato z računalniki, osamo, odtujenostjo z mobiji. KUGA: Koncentracija ljudi v mestih. Smrt onesnažene Zemlje. .................
Ivan
_____
Stane
IZJEMNOOOOOOO.
Sem bral v Delu.
Upam, da bo to še komu dalo misliti. Zajel si večji del teh anomalij, ki so se razpasle v tej dobi. Saj so bili vsi časi vedno malo mimo, ta se mi zdi pa še nekaj posebnega. Hvala ti, da javno treseš (predebelo in že na pol suho) hruško z imenom, Evropa in Slovenija. Tudi sam se resno mnogokrat sprašujem kaj delajo poslanci v Evro parlamentu in kaj delajo NAŠI poslanci tam. Megle od megel. Pa dobro plačani!!! Pa tudi to se sprašujem KAM GREMO BREZ CILJA ...?
Srečno, Janez M
_____
Spoštovani,
zahvaljujem se za poslano besedilo.
Čestitke za zgoščen zapis o realnem stanju sedanje družbe.
Lep pozdrav
Nina
_____
Stane, prebral sem članek in upam, da ga bo tudi kdo od omenjenih in odgovornih… Lep pozdrav Tebi in Greti,
Božidar
_____
Pozdravljeni,
se popolnoma strinjam z napisanim.
In mislim, da največ lahko naredimo "ljudske množice", če smo/bomo za to in bomo stopile skupaj... Na Bruselj in vlade, mislim, ne moremo računati, ker so v največji meri same sebi namen.
Zato HVALA! za "izrečene" misli in pogum!
S spoštovanjem,
Vilma
______
Pozdravljeni Stane,
kako ste kaj? Berem vaše prispevke, ste zelo družbeno aktivni, celo angažirani - kar pa je prav in pohvalno; to ceni in podpira tudi precej ljudi moje generacije.
Dejan
Spoštovana gospa Mojca, urednica
Hvala za hrabro objavo članka "Quo vadis, Evropa?", ki je bil deležen kar nekaj odmevov. Izbor vam pošiljam.
Prvi se mi je javil preko telefona Oskar Kogoj in se stoprocentno strinjal z napisanim. Kasneje se je oglasila tudi njegova žena Tatjana in dejala, da bi članek sodil na naslovno stran in to natiskan s krepkimi črkami. Tudi preko telefona sem prejel nekaj dobronamernih klicev, med katerim je bilo tudi nekaj plašnih odmevov. In to od tistih osebkov, ki so podvrženi zasebnemu bifejskemu kritizerstvu in nezmožni javnega angažiranega nastopa. Previdneži!
Me pa je v vaši včerajšnji rubriki zelo navdušil članek "Uničevanje fasad" sicer vašega imenitnega rednega dopisnika Hermana Graberja. Žal nimam njegovega maila, da bi mu čestital za angažirane, hrabre prispevke.
S pozdravi!
Stane
Stanko,
povsem dobro čutim tvoje ogorčenje nad dejstvi in opažanji, ki jih opisuješ. Kamorkoli se ozreš, vidiš krivico, nasilje, grabežljivost, nemarnost in pomanjkanje čuta za lepo in dobro. Bolj ko človek zori, bolj se mu odpira to čudenje, zgražanje in obsojanje. Tu delim s teboj tvoje občutke. Kljub najinim različnim potem imava oba skupni kompas in zemljevid, kako naj bi ta svet izgledal. In oba se menda po svoje trudiva, da bi to popravila: ti s svojim javnim umetniškim glasom, jaz z delom z otroki in družinami. Vendar je to seveda kaplja v morje. Morda je nekaj tolažbe v tem, da v tem nisva sama.
Si pa po tem že tudi premišljeval, kaj je krivo za tak nered? Poznava nosilce oblasti, poznava ljudi, ki odločajo, znani so krivci in voditelji. Sprašujem se namreč, ali ni v vseh teh gremijih in osebah nekaj narobe s pametjo, čutenjem in filozofijo, njihovo vero, upanji in ljubeznimi. Namreč, ko se za nekaj odločaš, ko izbiraš metode ravnanj, se odločaš po nekakšnih normah, vzgledih, optimalah, ki jih imaš v sebi, v glavi in srcu. Kako priti do tega notranjega kompasa, garmina, ki te vodi po dobrih in lepih poteh in pravičnih dejanjih? Tak notranji zemljevid si mara vsak ustvariti zase, da se v tem kaotičnem svetu ne izgubiš. Se ti ne zdi, da bi moral imeti vsak človek v sebi nek trden oprijem, iz katerega bi deloval? Kaj je tisto?
Po teh tvojih zadnjih interventih v DELU vidim, da si glas vpijočega v puščavi, vox clamantis in deserto bi rekli stari Latinci. Kaj lahko še storiš?
Obetajo se lepi jesenski dnevi, bodita dobro z Greto!
Franček
_____
Dragi Stane,
Čestitam za odlični prispevek in potrebno, tudi relevantno refleksijo. Večkrat sem sicer pomislil na ta problem, vendar zadeve ne bi mogel predstaviti in opisati na tako prepričljiv način, kot ti. Tu si ti »mojster« v vsakem pogledu!
Lep pozdrav iz Bologne in ostajava še naprej na zvezi ter pozorna na take in sorodne probleme tega časa, z upanjem, seveda, da se kaj »prime«, Rudi
_____
Stane, zelo direktno si povedal, kar muči tebe in še mnogo tvojih
somišljenikov.Čestitam ti za to, da ustvarjalno zbereš svoje misli,
jih dobro ubesediš in jih pogumno objaviš.
Strinjjam se z vsako tvojo povedjo in te vzpodbujam, da tudi v
prihodnje v imenu vseh nas odpiraš oči in opozarjaš.
Želim ti, da napišeš čim več podobnih kritik sodobne dekadentne družbe !
Metka
_____
Bral sem Tvoj članek Kam greš, Evropa? Prav pretresljivo in temeljito. V tej evropsko-azijsko-afriškem kotlu se meša večlončnica, ki jo bodo pojedle prihajajoče generacije. Razpad vseh etičnih vrednot zahteva tudi premislek o evropocentrizmu in amerikanizmuvsega sveta. Menda se je muslimanski svet naveličal, da mu poveljuje samo belček, kolonialni avropski civiliziranec, ki si je večinoma naropal premoženje po drugih deželah: Brazilija, Azija, eksotične dežele z naravnimi bogastvi. Grčija: Da, kdo jo je pritisnil ob zid? Nemške in druge velike banke. Poprašičevanje s potrošniško psihologijo? Kako se ji izogniti, brez TV in računalništva, MOBIJEV, kuge tega stoletja? Celodnevna gonja za denarjem, BOG KAPITAL. Zavest, da te jutri več ne bo, a danes užij vsako uro! Uporabi svoje lepe bližnjice, seksaj križkraž, telo je za telo-vadbo, to ni visok oltar NEDOLŽNOSTI. Posekaj te ideje! Kako? Bereš kaj sodobno lliteraturo? Poplava nasilja in seksa. Novi hedonizem in hladno ropanje bližnjika. Kaj storiti? Koliko pa je osveščenih, pametnih, ki ne sledijo temu toku in urokom, mistiki delnic in Kapitala? Začenja se v zibki - s plastičnimi ropotuljicami, nato z računalniki, osamo, odtujenostjo z mobiji. KUGA: Koncentracija ljudi v mestih. Smrt onesnažene Zemlje. .................
Ivan
_____
Stane
IZJEMNOOOOOOO.
Sem bral v Delu.
Upam, da bo to še komu dalo misliti. Zajel si večji del teh anomalij, ki so se razpasle v tej dobi. Saj so bili vsi časi vedno malo mimo, ta se mi zdi pa še nekaj posebnega. Hvala ti, da javno treseš (predebelo in že na pol suho) hruško z imenom, Evropa in Slovenija. Tudi sam se resno mnogokrat sprašujem kaj delajo poslanci v Evro parlamentu in kaj delajo NAŠI poslanci tam. Megle od megel. Pa dobro plačani!!! Pa tudi to se sprašujem KAM GREMO BREZ CILJA ...?
Srečno, Janez M
_____
Spoštovani,
zahvaljujem se za poslano besedilo.
Čestitke za zgoščen zapis o realnem stanju sedanje družbe.
Lep pozdrav
Nina
_____
Stane, prebral sem članek in upam, da ga bo tudi kdo od omenjenih in odgovornih… Lep pozdrav Tebi in Greti,
Božidar
_____
Pozdravljeni,
se popolnoma strinjam z napisanim.
In mislim, da največ lahko naredimo "ljudske množice", če smo/bomo za to in bomo stopile skupaj... Na Bruselj in vlade, mislim, ne moremo računati, ker so v največji meri same sebi namen.
Zato HVALA! za "izrečene" misli in pogum!
S spoštovanjem,
Vilma
______
Pozdravljeni Stane,
kako ste kaj? Berem vaše prispevke, ste zelo družbeno aktivni, celo angažirani - kar pa je prav in pohvalno; to ceni in podpira tudi precej ljudi moje generacije.
Dejan
Spoštovana gospa Mojca, urednica
Hvala za hrabro objavo članka "Quo vadis, Evropa?", ki je bil deležen kar nekaj odmevov. Izbor vam pošiljam.
Prvi se mi je javil preko telefona Oskar Kogoj in se stoprocentno strinjal z napisanim. Kasneje se je oglasila tudi njegova žena Tatjana in dejala, da bi članek sodil na naslovno stran in to natiskan s krepkimi črkami. Tudi preko telefona sem prejel nekaj dobronamernih klicev, med katerim je bilo tudi nekaj plašnih odmevov. In to od tistih osebkov, ki so podvrženi zasebnemu bifejskemu kritizerstvu in nezmožni javnega angažiranega nastopa. Previdneži!
Me pa je v vaši včerajšnji rubriki zelo navdušil članek "Uničevanje fasad" sicer vašega imenitnega rednega dopisnika Hermana Graberja. Žal nimam njegovega maila, da bi mu čestital za angažirane, hrabre prispevke.
S pozdravi!
Stane
Stanko,
povsem dobro čutim tvoje ogorčenje nad dejstvi in opažanji, ki jih opisuješ. Kamorkoli se ozreš, vidiš krivico, nasilje, grabežljivost, nemarnost in pomanjkanje čuta za lepo in dobro. Bolj ko človek zori, bolj se mu odpira to čudenje, zgražanje in obsojanje. Tu delim s teboj tvoje občutke. Kljub najinim različnim potem imava oba skupni kompas in zemljevid, kako naj bi ta svet izgledal. In oba se menda po svoje trudiva, da bi to popravila: ti s svojim javnim umetniškim glasom, jaz z delom z otroki in družinami. Vendar je to seveda kaplja v morje. Morda je nekaj tolažbe v tem, da v tem nisva sama.
Si pa po tem že tudi premišljeval, kaj je krivo za tak nered? Poznava nosilce oblasti, poznava ljudi, ki odločajo, znani so krivci in voditelji. Sprašujem se namreč, ali ni v vseh teh gremijih in osebah nekaj narobe s pametjo, čutenjem in filozofijo, njihovo vero, upanji in ljubeznimi. Namreč, ko se za nekaj odločaš, ko izbiraš metode ravnanj, se odločaš po nekakšnih normah, vzgledih, optimalah, ki jih imaš v sebi, v glavi in srcu. Kako priti do tega notranjega kompasa, garmina, ki te vodi po dobrih in lepih poteh in pravičnih dejanjih? Tak notranji zemljevid si mara vsak ustvariti zase, da se v tem kaotičnem svetu ne izgubiš. Se ti ne zdi, da bi moral imeti vsak človek v sebi nek trden oprijem, iz katerega bi deloval? Kaj je tisto?
Po teh tvojih zadnjih interventih v DELU vidim, da si glas vpijočega v puščavi, vox clamantis in deserto bi rekli stari Latinci. Kaj lahko še storiš?
Obetajo se lepi jesenski dnevi, bodita dobro z Greto!
Franček
_____
Dragi Stane,
Čestitam za odlični prispevek in potrebno, tudi relevantno refleksijo. Večkrat sem sicer pomislil na ta problem, vendar zadeve ne bi mogel predstaviti in opisati na tako prepričljiv način, kot ti. Tu si ti »mojster« v vsakem pogledu!
Lep pozdrav iz Bologne in ostajava še naprej na zvezi ter pozorna na take in sorodne probleme tega časa, z upanjem, seveda, da se kaj »prime«, Rudi
_____
Stane, zelo direktno si povedal, kar muči tebe in še mnogo tvojih
somišljenikov.Čestitam ti za to, da ustvarjalno zbereš svoje misli,
jih dobro ubesediš in jih pogumno objaviš.
Strinjjam se z vsako tvojo povedjo in te vzpodbujam, da tudi v
prihodnje v imenu vseh nas odpiraš oči in opozarjaš.
Želim ti, da napišeš čim več podobnih kritik sodobne dekadentne družbe !
Metka
_____
Bral sem Tvoj članek Kam greš, Evropa? Prav pretresljivo in temeljito. V tej evropsko-azijsko-afriškem kotlu se meša večlončnica, ki jo bodo pojedle prihajajoče generacije. Razpad vseh etičnih vrednot zahteva tudi premislek o evropocentrizmu in amerikanizmuvsega sveta. Menda se je muslimanski svet naveličal, da mu poveljuje samo belček, kolonialni avropski civiliziranec, ki si je večinoma naropal premoženje po drugih deželah: Brazilija, Azija, eksotične dežele z naravnimi bogastvi. Grčija: Da, kdo jo je pritisnil ob zid? Nemške in druge velike banke. Poprašičevanje s potrošniško psihologijo? Kako se ji izogniti, brez TV in računalništva, MOBIJEV, kuge tega stoletja? Celodnevna gonja za denarjem, BOG KAPITAL. Zavest, da te jutri več ne bo, a danes užij vsako uro! Uporabi svoje lepe bližnjice, seksaj križkraž, telo je za telo-vadbo, to ni visok oltar NEDOLŽNOSTI. Posekaj te ideje! Kako? Bereš kaj sodobno lliteraturo? Poplava nasilja in seksa. Novi hedonizem in hladno ropanje bližnjika. Kaj storiti? Koliko pa je osveščenih, pametnih, ki ne sledijo temu toku in urokom, mistiki delnic in Kapitala? Začenja se v zibki - s plastičnimi ropotuljicami, nato z računalniki, osamo, odtujenostjo z mobiji. KUGA: Koncentracija ljudi v mestih. Smrt onesnažene Zemlje. .................
Ivan
_____
Stane
IZJEMNOOOOOOO.
Sem bral v Delu.
Upam, da bo to še komu dalo misliti. Zajel si večji del teh anomalij, ki so se razpasle v tej dobi. Saj so bili vsi časi vedno malo mimo, ta se mi zdi pa še nekaj posebnega. Hvala ti, da javno treseš (predebelo in že na pol suho) hruško z imenom, Evropa in Slovenija. Tudi sam se resno mnogokrat sprašujem kaj delajo poslanci v Evro parlamentu in kaj delajo NAŠI poslanci tam. Megle od megel. Pa dobro plačani!!! Pa tudi to se sprašujem KAM GREMO BREZ CILJA ...?
Srečno, Janez M
_____
Spoštovani,
zahvaljujem se za poslano besedilo.
Čestitke za zgoščen zapis o realnem stanju sedanje družbe.
Lep pozdrav
Nina
_____
Stane, prebral sem članek in upam, da ga bo tudi kdo od omenjenih in odgovornih… Lep pozdrav Tebi in Greti,
Božidar
_____
Pozdravljeni,
se popolnoma strinjam z napisanim.
In mislim, da največ lahko naredimo "ljudske množice", če smo/bomo za to in bomo stopile skupaj... Na Bruselj in vlade, mislim, ne moremo računati, ker so v največji meri same sebi namen.
Zato HVALA! za "izrečene" misli in pogum!
S spoštovanjem,
Vilma
______
Pozdravljeni Stane,
kako ste kaj? Berem vaše prispevke, ste zelo družbeno aktivni, celo angažirani - kar pa je prav in pohvalno; to ceni in podpira tudi precej ljudi moje generacije.
Dejan
J. Mrkalj Kadmus
VERONIKINA NAGRADA 2017
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_21...28.09.2017.doc |
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_21...28.09.2017.pdf |
J. Mrkalj Kadmus
ČE BOSTE INVESTIRALI BOSTE DOBIČEK POBIRAL
|
| ||||
24.7.2017
ČIGAVA JE ŽE TA DEŽELA?!
|
| ||||
By Stane Jagodič, Deputy Editor DIOGEN pro culture
Razsodba- Haag
I. Antun Augustinčić, Marija Bistrička, Josip Broz Tito, Vlaho Bukovac, Arsen Dedić, Marin Držić, Nela Eržišnik, Ivan Gundulić, Ivan Generalić, Krsto Hegedušić, Matija Gubec, Jagoda Kaloper, Petrica Kerempuh, Miroslav Kraljević, Gustav Krklec, Miroslav Krleža, Zinka Kunc, Ivan Mažuranić, Ivan Meštrović, Vladimir Nazor, Grgur Ninski, Mate Parlov, Vesna Parun, Dražen Petrović, Oto Reisinger, Ivo Robić, Ante Starčević, Josip Juraj Strossmayer, Avgust Šenoa, Vice Vukov:
Spoštujemo razsodbo arbitražnega sodišča v zvezi z mejo na morju in na kopnem med Hrvaško in Slovenijo, izrečeno 29. junija 2017 v Haagu!
II. Krapinski pračlovek:
Ne spoštujem razsodbo arbitražnega sodišča v zvezi z mejo na morju in na kopnem med Hrvaško in Slovenijo, izrečeno 29. junija 2017 v Haagu!
S.P. Hrvaška morska obala je dolga 1778 km in ob njej leži več kot 1000 otokov. Slovenska morska obala je dolga komaj 43 km in nima niti enega otoka. In še to, navedene znane hrvaške osebe so v bistvu mrtve, a v onostranstvu premorejo več vesti, poštenja kot živi zemljani.
Stane Jagodič
Delo, Pisma bralcev in odmevi, Ljubljana, 29 junija 2017 v Haagu!
Od obdobja življenja krapinskega neandertalca je minilo 130.000 let in njegovi potomci, pravilneje nasledniki, predvsem hrvaška politična vrhuška do danes (2017) ni osvojila civilizacijskih vrednot, ki med drugim vsebujejo dobrososedtske odnose. Celo hrvaška rimokatoliška cerkev ne priznava haaško razsodbo, kar ni skladno s Kristusovim naukom in z Marijo Bistričko.
Stane Jagodič
Kunaverjeva 12, 1000 Ljubljana
www.stane-jagodic.com
25.6.2017
Nagrada za roman leta, KRESNIK 2017
|
| ||||
22.5.2017
Dediščina v Moderni Galeriji Ljubljana, 26. 4-17. 9. 2017
|
| ||||
4.5.2017
47. Teden slovenske drame v Kranju, od 27. 3- 8. 4- 2017
1.4.2017
Končan 26., Festival, Dnevi komedije v Celju
11.2.2017
NAGRADE ZA VSE
|
| ||||
25.1.2017
ZNANI PREŠERNOVI NAGRAJENCI ZA LETO 2017
|
| ||||
02.1.2017
Pogled na mesec November 2016
|
| ||||
13.11.2016
51. Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru 14 – 23. 10. 2016
51. Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru 14 – 23. 10. 2016
| jasmin_mrkalj_kadmus_info_11_13.11.2016.pdf |
11.10.2016
Dušan Milavec, scenograf in človek in pol
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_10...11.10.2016.pdf |
11.10.2016
Danisu Tanoviču, režiserju podeljena nagrada v Piranu
|
| ||||
9.9.2016.
KRISTALNI ČAS , LOJZE KOVAČIČ (DZS 1990)
Roman, Kristalni čas, je naj knjiga, naj roman zadnjih 25 let v deželi tej. Bil je nagrajen z nagrado- Kresnik in izbran letos, kot najboljši roman, za ves čas odkar se ta nagrada podeljuje vsako leto. To poletje, sem spet vzel knjigo v branje. Resničnost, vizionarstvo, umetelno pisanje in rezki toni vejejo iz tega dela. Dosti krat me je pretreslo bolj, kot prvo branje. Nisem pristaš velikega literarnega analiziranja in teoretiziranja, zato z vsem spoštovanjem do Avtorja raje navedem iz knjige njegovo pisanje o lastni državi: stran 61,62., »Dva milijona ljudi in štiri milijone konceptov, narod egocentrikov,,, z životom na pisanem Balkanu, z glavo zarinjeno med tri evropske meje, ko bolnik med aseptične blazine... napol mrtvi, napol živi od vsega tega... v svojih duhovnih dirkah enkrat enako hitri ko Lepota, in zato povprečni, drugič počasnejši in zato kičasti, le redkokdaj urnejši od nje... zmeraj v globoki senci vplivov, ki padajo čeznje z vseh štirih strani neba, da se komaj kdo izkoplje in dvigne glavo... Nočem biti ujetnik. Zdaj je Slovenec ujetnik Slovencev. Pod gospodstvom Slovencev. Potenciran, tepen, izzvan, povzdignjen po Slovencu. To se odvija zdaj v tem trenutku... A v poltemi, tam nekoć, mogoče ponovno, v medsebojnih odnosih, postranskih ali tistih navzgor, odprtih, ko se oblikuje skupnost... spodaj, med štirimi očmi, so neizprosni... ali nemočni drug do drugega. Največja nesreča so stari shirani volkovi, črni in rdeči, ki so vsak zase požrli polovico tega naroda in zdaj, obdelujejo svoje vrtove, kot da se ni nič zgodilo in so še vsi navzoči.«
V knjigi vseh knjig je polno spominov, ki so trpko sladki. Knjiga je posvečena ženi in hčeri. Življenje je spisalo knjigo in knjiga izpisuje življenje. Resnično bi bilo treba to knjigo prevesti v vsaj eden evropski jezik.
Na koncu nekaj besed o Avtorju. Rojen v Baslu 1928 in umrl 2004 v Ljubljani. Bil član Akademije RS. Dobitnik številnih nacionalnih nagrad, Prešernova, Župančičeva, Kresnik dvakrat, Klemenčičeve in Linhartove. Avtor romanov, kratkih pripovedi in mladinske proze.
BORIS PAHOR , praznuje 103 rojstni dan
Zagotovo najstarejši slovenski in evropski pisatelj, ki ta mesec predstavlja svojo novo knjigo, V imenu dialoga. Veliki pisatelj in pričevalec trpljenja človeka, je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Dobitnik mnogih nagrad med njimi, Vitez legije časti in državljan Evrope.
Živi v Barkovljah pri Trstu. Voščim mu še obilo plodnih in lepih let.
Veronikino nagrado so podelili 30. 8. 2016
Dobitnica nagrade je Ana Makuc.
Dobitnik zlatnika za pesniški opus je Marko Kravos
jmk
AFORIZMI
& Nori modreci in modri norci pogosto imajo rajši steklenico, kot ženico.
& Samo bedaki so ponosi na svoje ponavljajoče izvirne neumnosti.
& Modreci so nekoč nosili kozlovsko brado. Ali to pomeni, da so kozli modri.?!
& Podrepniki so prepričani, da so hlapci največji junaki.
KRISTALNI ČAS , LOJZE KOVAČIČ (DZS 1990)
Roman, Kristalni čas, je naj knjiga, naj roman zadnjih 25 let v deželi tej. Bil je nagrajen z nagrado- Kresnik in izbran letos, kot najboljši roman, za ves čas odkar se ta nagrada podeljuje vsako leto. To poletje, sem spet vzel knjigo v branje. Resničnost, vizionarstvo, umetelno pisanje in rezki toni vejejo iz tega dela. Dosti krat me je pretreslo bolj, kot prvo branje. Nisem pristaš velikega literarnega analiziranja in teoretiziranja, zato z vsem spoštovanjem do Avtorja raje navedem iz knjige njegovo pisanje o lastni državi: stran 61,62., »Dva milijona ljudi in štiri milijone konceptov, narod egocentrikov,,, z životom na pisanem Balkanu, z glavo zarinjeno med tri evropske meje, ko bolnik med aseptične blazine... napol mrtvi, napol živi od vsega tega... v svojih duhovnih dirkah enkrat enako hitri ko Lepota, in zato povprečni, drugič počasnejši in zato kičasti, le redkokdaj urnejši od nje... zmeraj v globoki senci vplivov, ki padajo čeznje z vseh štirih strani neba, da se komaj kdo izkoplje in dvigne glavo... Nočem biti ujetnik. Zdaj je Slovenec ujetnik Slovencev. Pod gospodstvom Slovencev. Potenciran, tepen, izzvan, povzdignjen po Slovencu. To se odvija zdaj v tem trenutku... A v poltemi, tam nekoć, mogoče ponovno, v medsebojnih odnosih, postranskih ali tistih navzgor, odprtih, ko se oblikuje skupnost... spodaj, med štirimi očmi, so neizprosni... ali nemočni drug do drugega. Največja nesreča so stari shirani volkovi, črni in rdeči, ki so vsak zase požrli polovico tega naroda in zdaj, obdelujejo svoje vrtove, kot da se ni nič zgodilo in so še vsi navzoči.«
V knjigi vseh knjig je polno spominov, ki so trpko sladki. Knjiga je posvečena ženi in hčeri. Življenje je spisalo knjigo in knjiga izpisuje življenje. Resnično bi bilo treba to knjigo prevesti v vsaj eden evropski jezik.
Na koncu nekaj besed o Avtorju. Rojen v Baslu 1928 in umrl 2004 v Ljubljani. Bil član Akademije RS. Dobitnik številnih nacionalnih nagrad, Prešernova, Župančičeva, Kresnik dvakrat, Klemenčičeve in Linhartove. Avtor romanov, kratkih pripovedi in mladinske proze.
BORIS PAHOR , praznuje 103 rojstni dan
Zagotovo najstarejši slovenski in evropski pisatelj, ki ta mesec predstavlja svojo novo knjigo, V imenu dialoga. Veliki pisatelj in pričevalec trpljenja človeka, je tudi najbolj prevajani slovenski avtor. Dobitnik mnogih nagrad med njimi, Vitez legije časti in državljan Evrope.
Živi v Barkovljah pri Trstu. Voščim mu še obilo plodnih in lepih let.
Veronikino nagrado so podelili 30. 8. 2016
Dobitnica nagrade je Ana Makuc.
Dobitnik zlatnika za pesniški opus je Marko Kravos
jmk
AFORIZMI
& Nori modreci in modri norci pogosto imajo rajši steklenico, kot ženico.
& Samo bedaki so ponosi na svoje ponavljajoče izvirne neumnosti.
& Modreci so nekoč nosili kozlovsko brado. Ali to pomeni, da so kozli modri.?!
& Podrepniki so prepričani, da so hlapci največji junaki.
23.8.2016
LATEST NEWS
|
| ||||
18.7.2016
FESTIVALI, FESTIVALI NAJ NAROD NAVALI.......?!
|
| ||||
27.6.2016
|
| ||||
25.4.2016
46 Teden slovenske drame
|
| ||||
26.3.2016.
LITERATURA SVETA-FABULA 2016
|
| ||||
20.2.2016.
PODELJENE PREŠERNOVE NAGRADE
|
| ||||
05.2.2016.
Narodna galerija prenovljena
27.1. 2016 bo v svečano odprta prenovljena narodna galerija. Prenova je stala 14 milijonov evrov. 85 % so pridobili nepovratnih evropskih sredstev, ostalo je dalo ministrstvo za kulturo. Večino sredstev so vložili v prenovo prostorov Narodnega doma, kjer je bila telovadnica. Na novo so pridobili 2.200 m2, tako bo celoten kompleks obsegal 15.000 m2.
Na otvoritvi bodo predstavili nove pridobitve del. Združili bodo predstavitve slikarjev in kiparjev skupaj. Med pomembna dela, ki so jih nanovo pridobili je donacija del pokojnega zelo cenjenega slikarja Z. Mušiča.
Nagrada Modra ptica založbe Mladinska knjiga
6.1. 2016, je žirija založbe izbrala med 34 romani, ki so prispeli na razpis. Prvo nagrado je dobil Miha Mazzini, za mladinski roman » ZVEZDE VABIJO«. Tako je avtor dobil 12 tisoč evrov bruto. Roman izide spomladi. Žirija je izbrala še tri avtorje, ki bodo natisnjeni v programu založbe. Naslednje leto bodo nagradili roman za odrasle.
Nagrada slovenskega centra PEN
Nagrado je dobila ustvarjalka Ksenija Jus iz Maribora. Pesnica in pevka zbora Kombinat je svojim družbeno kritičnim pristopom prepričala žirijo.
Festival Shakespear za vedno
V januarju 2016 se pričenja celoletni festival ob 400 letnici velikega dramatika in pesnika, z razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani, z naslovom Hamlet na Slovenskem. Izdali bodo Hamleta v stripu. Sledile bodo predstave in drugo.
Aforistična inventura 2015
#Slovenija je dobila žilet žico na južni meji, samo zato, da jim državljani od obupa ne uidejo na Balkan.
# Slovenceljni na robu revščine verjamejo, da so jim zgradili demokratični pekel v deželi tej.
#Levi in desni na oblasti ne izbirajo rok s katero si bašejo žepe.
#Mala Slovenija je še vedno kot dojenček. Usrana in lačna.
Na otvoritvi bodo predstavili nove pridobitve del. Združili bodo predstavitve slikarjev in kiparjev skupaj. Med pomembna dela, ki so jih nanovo pridobili je donacija del pokojnega zelo cenjenega slikarja Z. Mušiča.
Nagrada Modra ptica založbe Mladinska knjiga
6.1. 2016, je žirija založbe izbrala med 34 romani, ki so prispeli na razpis. Prvo nagrado je dobil Miha Mazzini, za mladinski roman » ZVEZDE VABIJO«. Tako je avtor dobil 12 tisoč evrov bruto. Roman izide spomladi. Žirija je izbrala še tri avtorje, ki bodo natisnjeni v programu založbe. Naslednje leto bodo nagradili roman za odrasle.
Nagrada slovenskega centra PEN
Nagrado je dobila ustvarjalka Ksenija Jus iz Maribora. Pesnica in pevka zbora Kombinat je svojim družbeno kritičnim pristopom prepričala žirijo.
Festival Shakespear za vedno
V januarju 2016 se pričenja celoletni festival ob 400 letnici velikega dramatika in pesnika, z razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani, z naslovom Hamlet na Slovenskem. Izdali bodo Hamleta v stripu. Sledile bodo predstave in drugo.
Aforistična inventura 2015
#Slovenija je dobila žilet žico na južni meji, samo zato, da jim državljani od obupa ne uidejo na Balkan.
# Slovenceljni na robu revščine verjamejo, da so jim zgradili demokratični pekel v deželi tej.
#Levi in desni na oblasti ne izbirajo rok s katero si bašejo žepe.
#Mala Slovenija je še vedno kot dojenček. Usrana in lačna.
|
| ||||
16.12.2015.
31 KNJIŽNI SEJEM V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI
Knjižni sejem je bil v Cankarjevem domu od 25.11-29.11. 2015.
Na knjižnem sejmu, ki postaja vse bolj festival knjige, se je odvilo 277 dogodkov. Na stojnicah sejma je sodelovalo 77 založb in 33 malih založnikov. Nekaj jih je bilo tudi iz tujine na povabilo prirediteljev sejma. Sam sejem je organiziral vse dogodke, ki se jih udeležilo več avtorjev, založniki, tržniki in opremljevalci-oblikovalci knjige.
Za plakat letošnjega sejma so uporabili, junake risanega stripa večkrat nagrajenega risarja staroste stripa Mikija Mustra.
Država v fokusu je bila Francija. Ta država je bila prestavljena s tremi založbami in gostovanju treh eminentnih avtorjev, pisatelj P. Bruckner in filozofa, J. Ranciere ter F. Brigbeder. V sklopu nastopa Francije so bili predvajani risani filmi pod geslom francoski risani junaki.
Že na začetku sejma je bila podeljena Schwentnerjeva nagrada, knjigarnarki B. Mlinar, vodja oddelka otroških knjig, knjigarne Konzorcij v Lasti založbe Mldinska knjiga. Sejem prvič gostoval v Kamniku na Igu in prostorih redakcije, »Kralji ulice«, časopis za brezdomce.
Na koncu sejma je bila izbrana knjiga leta 2015. Nominiranih je bilo 5 knjig, katere je izbirala žirija.
Knjiga leta je postala knjiga pod naslovom »Kuhinja v dvoje«, Avtorji, A. Valena, A. Maležič in drugi-Samozaložba.
Najboljši spletni portal je postal dostop do elektronskih knjig založbe Bilbos.
Najlepša knjiga je postala, »Plava knjiga-plava riba«, oblikovalca A. Delbola in avtorja, K.Košir.
Med najlepše so uvrščene še knjiga pesmi, »Zeliščarka«, avtorice S.Makarovič in oblikovalka M. Licul, založba Beletrina.
Med monografijami je bila še knjiga, »Stoletje plakata«.
Najlepša otroška knjiga je bila, »Pobalinski pujs«.
Najlepši strip je bila knjiga »Pijani zajec«,oblikovanje Teja Ideja.
Za knjižni prvenec je bila nagrajena knjiga, »Konec. Znova«, avtor Dino Bauk.
Za mladega prevajalca je bil nagrajen A. Kalc za prevod dela »Poskus sobe« pisateljice M. Cvetajeve.
Druge novice
Radko Polič-Rac, znani igralec je dobil nagrado za življensko delo »Bert« od strani Društva slovenskih režiserjev.
Animateka, Mednarodni Festival risanega filma 7-13.12. 2015
Priavljenih je bilo 600 filmov iz 26 držav. Skozi sito žirije je uvrščenih 411 filmov. Projekcije filmov so bile v Moderni galeriji, Kinoteki in kino Dvoru- vsi v Ljubljani.
Glavna nagrada, je dodeljena filmu »Poletje 2014«, poljskega avtorja W. Sobczyka.
Nagrada občinstva je dodeljena filmu, «Anatomija pajka«, Češkega avtorja V. Kissa.
Študentska nagrada, je dodeljena filmu »Cosmoelico«, avtorice M. Scaraoelli.
Nagrada Slon, je bila dodeljena filmu »O materi«, avtorice D. Velikovski.
Rezidenčni avtor je bil nizozemski avtor Rosto.
Žirija je šeposebej omenila šest avtorjem risanih filmov.
Za plakat letošnjega sejma so uporabili, junake risanega stripa večkrat nagrajenega risarja staroste stripa Mikija Mustra.
Država v fokusu je bila Francija. Ta država je bila prestavljena s tremi založbami in gostovanju treh eminentnih avtorjev, pisatelj P. Bruckner in filozofa, J. Ranciere ter F. Brigbeder. V sklopu nastopa Francije so bili predvajani risani filmi pod geslom francoski risani junaki.
Že na začetku sejma je bila podeljena Schwentnerjeva nagrada, knjigarnarki B. Mlinar, vodja oddelka otroških knjig, knjigarne Konzorcij v Lasti založbe Mldinska knjiga. Sejem prvič gostoval v Kamniku na Igu in prostorih redakcije, »Kralji ulice«, časopis za brezdomce.
Na koncu sejma je bila izbrana knjiga leta 2015. Nominiranih je bilo 5 knjig, katere je izbirala žirija.
Knjiga leta je postala knjiga pod naslovom »Kuhinja v dvoje«, Avtorji, A. Valena, A. Maležič in drugi-Samozaložba.
Najboljši spletni portal je postal dostop do elektronskih knjig založbe Bilbos.
Najlepša knjiga je postala, »Plava knjiga-plava riba«, oblikovalca A. Delbola in avtorja, K.Košir.
Med najlepše so uvrščene še knjiga pesmi, »Zeliščarka«, avtorice S.Makarovič in oblikovalka M. Licul, založba Beletrina.
Med monografijami je bila še knjiga, »Stoletje plakata«.
Najlepša otroška knjiga je bila, »Pobalinski pujs«.
Najlepši strip je bila knjiga »Pijani zajec«,oblikovanje Teja Ideja.
Za knjižni prvenec je bila nagrajena knjiga, »Konec. Znova«, avtor Dino Bauk.
Za mladega prevajalca je bil nagrajen A. Kalc za prevod dela »Poskus sobe« pisateljice M. Cvetajeve.
Druge novice
Radko Polič-Rac, znani igralec je dobil nagrado za življensko delo »Bert« od strani Društva slovenskih režiserjev.
Animateka, Mednarodni Festival risanega filma 7-13.12. 2015
Priavljenih je bilo 600 filmov iz 26 držav. Skozi sito žirije je uvrščenih 411 filmov. Projekcije filmov so bile v Moderni galeriji, Kinoteki in kino Dvoru- vsi v Ljubljani.
Glavna nagrada, je dodeljena filmu »Poletje 2014«, poljskega avtorja W. Sobczyka.
Nagrada občinstva je dodeljena filmu, «Anatomija pajka«, Češkega avtorja V. Kissa.
Študentska nagrada, je dodeljena filmu »Cosmoelico«, avtorice M. Scaraoelli.
Nagrada Slon, je bila dodeljena filmu »O materi«, avtorice D. Velikovski.
Rezidenčni avtor je bil nizozemski avtor Rosto.
Žirija je šeposebej omenila šest avtorjem risanih filmov.
|
| ||||
25.11.2015.
LIFFE-Ljubljanski mednarodni filmski festival 11-22.11.2015
Letos je 26 filmski festival malo drugačen, kot je bil v preteklih letih. Selekcijo filmov je opravila žirija. Filmi so uvrščeni po posameznih tematikah in sklopih. Projekcije filmov so so se odvijale v Cankarjevem domu in še treh ljubljanskih dvoranah, in eni v Mariboru. Filmi so bili iz 53 držav iz vsega sveta. Razvrščeni so bili po naslednjih kategorijah:
Perspektive, med 10 filmi je tudi nagrajeni film; Ovni, islandskega režiserja G. Hakonarsona. To je tudi glavna nagrada, ki je poimenovana VODOMEC.
Predpremiere, v ta sklop je bilo uvščenih 20 filmov. Med temi je tudi nagrajeni film slovenskega režiserja, Olma Omerzuja, Družinski film. Dobil je nagrado mednarodne žirije kritikov in filmskih novinarjev /FIPRESCI/.
Kralji in kraljice, v to skupino je bilo uvrščenih 17 filmov.
Panorama, med 19 filmi je bil tudi nagrajeni film, Druga mama, brazilske režiserke Ane Muylaert. To je bila nagrada občinstava imenovana, ZMAJ.
Eksravaganca, v to kategorijo je bilo uvrščenih 5 filmov.
Kinobalon, izbranih je bilo 6 filmov.
Povečano, tu je bilo uvščenih 7 filmov posvečenih Halu Hartlry.
Retro, v to kategorijo so uvrščeni filmi, ki so zaznamovali 100 let tehnocolorja. Teh je bilo 15, med njimi tudi filmi L. Viscontija in J. Hustona.
Evropa na kratko, tu so bili uvrščeni 16 filmov v 3 sklopih. Nagrajen je bil film, Piknik hrvaškega režiserja Jureta Pavloviča.
Zadnji dan je bila podelitev nagrad in prikaz nagrajenih filmov.
Ob festivalu je bila še vrsta razstav- med njim tudi ratstava vseh 26 plakatov za LIFFE.
Perspektive, med 10 filmi je tudi nagrajeni film; Ovni, islandskega režiserja G. Hakonarsona. To je tudi glavna nagrada, ki je poimenovana VODOMEC.
Predpremiere, v ta sklop je bilo uvščenih 20 filmov. Med temi je tudi nagrajeni film slovenskega režiserja, Olma Omerzuja, Družinski film. Dobil je nagrado mednarodne žirije kritikov in filmskih novinarjev /FIPRESCI/.
Kralji in kraljice, v to skupino je bilo uvrščenih 17 filmov.
Panorama, med 19 filmi je bil tudi nagrajeni film, Druga mama, brazilske režiserke Ane Muylaert. To je bila nagrada občinstava imenovana, ZMAJ.
Eksravaganca, v to kategorijo je bilo uvrščenih 5 filmov.
Kinobalon, izbranih je bilo 6 filmov.
Povečano, tu je bilo uvščenih 7 filmov posvečenih Halu Hartlry.
Retro, v to kategorijo so uvrščeni filmi, ki so zaznamovali 100 let tehnocolorja. Teh je bilo 15, med njimi tudi filmi L. Viscontija in J. Hustona.
Evropa na kratko, tu so bili uvrščeni 16 filmov v 3 sklopih. Nagrajen je bil film, Piknik hrvaškega režiserja Jureta Pavloviča.
Zadnji dan je bila podelitev nagrad in prikaz nagrajenih filmov.
Ob festivalu je bila še vrsta razstav- med njim tudi ratstava vseh 26 plakatov za LIFFE.
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_2...25.11.2015.doc |
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_2...25.11.2015.pdf |
26.10.2015.
Končano 50 jubilejno Borštnikovo srečanje-festival gledališč v Mariboru 16.16.-25.10. 2015
Vsako leto se zberejo izbrana slovenska gledališča na Borštnikovem srečanju in ocenijo produkcijo, ter podelijo nagrade najboljšim. Nagrade so poimenovane po znamenitem igralcu, režiserju in pedagogu Ignaciju Borštniku. Posebnost je da vsako leto žirija, ki je sestavljena iz igralk in igralcev podeli glavno nagrado Borštnikov Prstan, Eno leto dobi prstan igralec drugo leto igralka.
Program festivala je sestavljen tako, da so vse najboljše prestave, katere izbere selektor. Selektorica je bila Alenka Kraigher. V tekmovalni program je bilo uvrščenih 10 predstav. V sklopu programa je bilo tudi gostovanje JDP Beograd. V fokusu je bila sodobna poljska dramatika in je ob tej priliki prevedeno štiri sodobna dramska teksta poljskih avtorjev.
Gran prix ali velika nagrada festivala je bila dodeljena predstavi, Hedda Gabler Ibsen, v izvedbi Drame Maribor.
Borštnikova nagrada za režijo je bila dodeljena Yulli Rohschina za režijo Gospe Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica.
Nagrada za dramaturški koncept je bila dodeljena Mateji Koležnik, Metki Damjan in Goranu Frčecu, za dramaturgijo Hedde Gabler.
Nagrada za oblikovanje svetlobe je bila dodeljena Pascal Merat za oblikovanje svetlobe v predstavi Iliade v izvedbi MGL in Drame Ljubljana ter Cankarjevega doma.
Za scenografijo sta bila nagrajena Numan in Ivana Jonke za scenografijo v predstavi Grad izvedba SNg Drama Ljubljana.
Za kostimografijo je nagrado dobila Ana Savić Gecan, ki je oblikovala kostume v predstavi Jugoslavija moja dežela, v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Borštnikovo nagrado za mladega igralca je dobil Vito Wels za vlogo Leona in Rodolpha-predstava Gospa Bovary, SNG Nova Gorica.
Dodeljene so bile tudi štiri nagrade za igro: Jernej Šugman za vlogo Emila, Jugoslavija moja dežela, Polona Juh za vlogo Friede v uprizoritvi predstave Grad SNG Drama Ljubljana, Nataši Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler uprizorjene od strani SNG Maribor in Jete Ostan Verjup za vlogo Here v predstavi Iliade, MGL, SNG Drma in Cankarjev dom.
Dodeljena je tudi Borštnikova nagrada za kolektivno izvedbo ILIADE in nagrada gledaliških kritikov in teatrologov za najboljšo uprizoritev pretekle sezone 14/15 za predstavo Luftballet 2,2 po scenariju in režiji Vlada Repnika Gotvana.
Na koncu tisto kar vse ustvarjalce najbolj vznemirja je glavna nagrada Borštnikov prstan. Ta prstan je letos dobila igralka Ljerka Belak.
Igralka je igrala vrsto karakternih vlog od Celja , Maribora in Ljubljane. Posebej so ji ljube tudi humorne vloge v filmih in TV serijah.
Program festivala je sestavljen tako, da so vse najboljše prestave, katere izbere selektor. Selektorica je bila Alenka Kraigher. V tekmovalni program je bilo uvrščenih 10 predstav. V sklopu programa je bilo tudi gostovanje JDP Beograd. V fokusu je bila sodobna poljska dramatika in je ob tej priliki prevedeno štiri sodobna dramska teksta poljskih avtorjev.
Gran prix ali velika nagrada festivala je bila dodeljena predstavi, Hedda Gabler Ibsen, v izvedbi Drame Maribor.
Borštnikova nagrada za režijo je bila dodeljena Yulli Rohschina za režijo Gospe Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica.
Nagrada za dramaturški koncept je bila dodeljena Mateji Koležnik, Metki Damjan in Goranu Frčecu, za dramaturgijo Hedde Gabler.
Nagrada za oblikovanje svetlobe je bila dodeljena Pascal Merat za oblikovanje svetlobe v predstavi Iliade v izvedbi MGL in Drame Ljubljana ter Cankarjevega doma.
Za scenografijo sta bila nagrajena Numan in Ivana Jonke za scenografijo v predstavi Grad izvedba SNg Drama Ljubljana.
Za kostimografijo je nagrado dobila Ana Savić Gecan, ki je oblikovala kostume v predstavi Jugoslavija moja dežela, v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Borštnikovo nagrado za mladega igralca je dobil Vito Wels za vlogo Leona in Rodolpha-predstava Gospa Bovary, SNG Nova Gorica.
Dodeljene so bile tudi štiri nagrade za igro: Jernej Šugman za vlogo Emila, Jugoslavija moja dežela, Polona Juh za vlogo Friede v uprizoritvi predstave Grad SNG Drama Ljubljana, Nataši Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler uprizorjene od strani SNG Maribor in Jete Ostan Verjup za vlogo Here v predstavi Iliade, MGL, SNG Drma in Cankarjev dom.
Dodeljena je tudi Borštnikova nagrada za kolektivno izvedbo ILIADE in nagrada gledaliških kritikov in teatrologov za najboljšo uprizoritev pretekle sezone 14/15 za predstavo Luftballet 2,2 po scenariju in režiji Vlada Repnika Gotvana.
Na koncu tisto kar vse ustvarjalce najbolj vznemirja je glavna nagrada Borštnikov prstan. Ta prstan je letos dobila igralka Ljerka Belak.
Igralka je igrala vrsto karakternih vlog od Celja , Maribora in Ljubljane. Posebej so ji ljube tudi humorne vloge v filmih in TV serijah.
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_1...26.10.2015.doc |
| jasmin_mrkalj_kadmus..info_1...26.10.2015.pdf |
Peter Tase
|
Sabahudin Hadžialić
|
Magazine
|
Sabahudin Hadžialić
|
Peter Tase
|
.
Copyright © 2017 Peter Tase & Sabahudin Hadžialić
Design: Sabi / Autors & Sabahudin Hadžialić. Design LOGO - Stevo Basara.
Freelance gl. i odg. urednik od / Freelance Editor in chief as of 2009: Sabahudin Hadžialić
All Rights Reserved. Publishers and owners: Peter Tase & Sabahudin Hadžialić
Whitefish Bay, WI, United States of America
Diogen pro kultura magazin (Online)
ISSN 2296-0929
Diogen pro kultura magazin (Print)
ISSN 2296-0937
Library of Congress USA / Biblioteka - Knjižnica Kongresa SAD
Contact Editorial board E-mail: [email protected];
Narudžbe/Order: http://www.diogenpro.com/diogen-all-in-one.html
Pošta/Mail USA: Peter Tase, 5023 NORTH BERKELEY BLVD. WHITEFISH BAY, WI, 53217, USA
Pošta/Mail BiH: Sabahudin Hadžialić, Grbavička 32, 71000 Sarajevo i/ili Dr. Wagner 18/II, 70230 Bugojno, Bosna i Hercegovina
Design: Sabi / Autors & Sabahudin Hadžialić. Design LOGO - Stevo Basara.
Freelance gl. i odg. urednik od / Freelance Editor in chief as of 2009: Sabahudin Hadžialić
All Rights Reserved. Publishers and owners: Peter Tase & Sabahudin Hadžialić
Whitefish Bay, WI, United States of America
Diogen pro kultura magazin (Online)
ISSN 2296-0929
Diogen pro kultura magazin (Print)
ISSN 2296-0937
Library of Congress USA / Biblioteka - Knjižnica Kongresa SAD
Contact Editorial board E-mail: [email protected];
Narudžbe/Order: http://www.diogenpro.com/diogen-all-in-one.html
Pošta/Mail USA: Peter Tase, 5023 NORTH BERKELEY BLVD. WHITEFISH BAY, WI, 53217, USA
Pošta/Mail BiH: Sabahudin Hadžialić, Grbavička 32, 71000 Sarajevo i/ili Dr. Wagner 18/II, 70230 Bugojno, Bosna i Hercegovina